24 In eni so se dali prepričati, drugi pa niso verovali.
25 Razšli so se, ne da bi bili enih misli, ob tem pa jim je Pavel rekel samó še tole: »Kako resnično je, kar je Sveti Duh po preroku Izaiju govoril vašim očetom
26 z besedami: ‘Pojdi k temu ljudstvu in mu reci: Poslušali boste, poslušali – a ne boste razumeli, gledali boste, gledali – a ne boste spoznali.
27 Zakaj srce tega ljudstva je okamenelo, zamašili so si ušesa, zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi s srcem razumeli in se spreobrnili in bi jih jaz ozdravil.’
28 Zato védite, da je bilo to božje odrešenje poslano poganom: ti ga bodo tudi poslušali.«
29 [In ko jim je to govoril, so Judje odšli in med sabo živahno razpravljali.]
30 Celi dve leti je Pavel ostal v stanovanju, ki si ga je bil najel, in sprejemal vse, ki so prihajali k njemu.