7 Naše zaupanje v vas je trdno, ker vemo, da ste z nami deležni tudi tolažbe, kakor ste z nami deležni trpljenja.
8 Nočemo namreč, bratje, da vi ne bi vedeli za našo stisko, ki nas je zadela v Aziji. Čez mero in čez naše moči nas je potrlo, tako da smo obupali celo nad življenjem.
9 Dà, sami sebi smo že izrekli smrtno obsodbo, tako da nismo več zaupali vase, ampak v Boga, ki obuja mrtve.
10 Le on nas je rešil iz tako velike nevarnosti. In še nas bo reševal. Vanj zaupamo, da nas bo še rešil.
11 V tem nas z drugimi tudi vi podpirate z molitvijo. In tako se bo v mojem imenu veliko ljudi zahvaljevalo za milostni dar, ki nam je bil podeljen.
12 Naš ponos je v tem, kar govori naša vest, in sicer: v svetu in še posebno pri vas smo se vêdli preprosto in z iskrenostjo, ki jo daje Bog, torej ne v posvetni modrosti, ampak po božji milosti.
13 Pišemo vam namreč samo to, kar lahko v pismu berete in razumete. Seveda pa upam, da boste do dna razumeli,