1 Vendar sem sklenil sam pri sebi: v drugo k vam ne bom hodil, da bi vas žalostil.
2 Če vam jaz povzročam žalost, le kdo bo razveselil mene, če ne tisti, ki mu jaz povzročam žalost?
3 In prav zato vam pišem, da mi ob mojem prihodu ne bi povzročili žalosti tisti, ki bi me morali razveseliti. O vas vseh sem namreč prepričan, da je moje veselje tudi veselje vas vseh.
4 Pišem vam namreč v veliki stiski in tesnobi srca in v mnogih solzah, vendar ne zato, ker bi vas hotel prizadeti, ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas.
5 Če je kdo povzročil žalost, jè ni povzročil le meni, ampak deloma vsem vam, čeprav ne bi rad pretiraval.
6 Za takega zadostuje tista kazen, ki mu jo naloži skupnost.