2 Imejte srce za nas! Nikomur nismo storili krivice, nikomur nismo naredili škode, nikogar nismo prevarali.
3 Tega ne pravim zato, da bi vas obsojal, saj sem že prej povedal, da ste z mojim srcem povezani na življenje in smrt.
4 Silno zaupam v vas, zelo sem ponosen zaradi vas. Pri vsej svoji stiski sem poln tolažbe in prekipevajočega veselja.
5 Tudi po prihodu v Makedonijo nismo imeli nobenega pokoja. Na vse načine nas je tlačilo: zunaj boji, znotraj strah.
6 Toda Bog tolaži potrte in potolažil nas je s Titovim prihodom,
7 pa ne le z njegovim prihodom, marveč tudi s tolažbo, ki ste mu jo dali vi. Pripovedoval nam je namreč o vašem hrepenenju, o vaši žalosti in o vaši vnemi zame. In tako sem bil še bolj vesel.
8 Čeprav sem vas s prejšnjim pismom užalostil, mi tega ni žal … Čeprav mi je bilo hudo – vidim namreč, da vas je tisto pismo vsaj za nekaj časa užalostilo –