1 Bratje, spregovoriti vam hočem o božji milosti, ki je bila dana Cerkvam v Makedoniji.
2 Čeprav so izkusile mnoge stiske, sta njihovo prekipevajoče veselje in njihovo skrajno uboštvo prerasli v njihovo bogato radodarnost.
3 Po svojih močeh in – za pričo sem – celo čez svoje moči so iz lastnega nagiba dajali,
4 nas pa vneto prosili, da bi smeli sodelovati pri podpiranju svetih.
5 Proti našemu upanju so najprej sebe podarili Gospodu, nato pa po božji volji nam,
6 tako da smo prosili Tita, naj pri vas to delo ljubezni tudi izpelje, kakor ga je bil že začel.