4 Kadar se spomnim tvojih solza, silno želim, da bi te videl, da bi bilo moje veselje popolno.
5 Spominjam se namreč tvoje iskrene vere, ki sta jo prej imeli tvoja stara mati Loída in tvoja mati Evníka. Prepričan pa sem, da jo imaš tudi ti.
6 Zato te opominjam, da znova razplameniš žar božje milosti, ki je v tebi po polaganju mojih rok.
7 Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in preudarnosti.
8 Nikar se torej ne sramuj pričevati za našega Gospoda! Pa tudi mene, ki sem zaradi njega jetnik, se ne sramuj, ampak z božjo močjo z menoj trpi za evangelij!
9 On nas je odrešil in poklical s svetim klicem, ne zaradi naših del, temveč po svojem sklepu in milosti, ki nam jo je pred večnimi časi podaril v Kristusu Jezusu,
10 razodel pa zdaj s prihodom našega odrešenika Kristusa Jezusa. On je tisti, ki je uničil smrt in osvetlil življenje in nesmrtnost po evangeliju,