46 Tedaj sta Pavel in Bárnaba pogumno spregovorila: »Vam bi se morala najprej oznaniti božja beseda. Ker pa jo zavračate in sami sebe nimate za vredne večnega življenja, glejte, se obračava k poganom.
47 Tako nam je namreč naročil Gospod: ‘Postavil sem te za luč narodom, da prineseš odrešenje do skrajnih mej sveta.’«
48 Ob teh besedah so se pogani razveselili in poveličevali Gospodovo besedo; in tisti, ki so bili določeni za večno življenje, so sprejeli vero.
49 In Gospodova beseda se je širila po vsej deželi.
50 Medtem so Judje nahujskali pobožne in ugledne žene in mestne prvake; zanetili so preganjanje zoper Pavla in Bárnaba ter ju izgnali iz svoje dežele.
51 Onadva sta proti njim otresla prah s svojih nog in odpotovala v Ikónij,
52 njuni učenci pa so bili polni veselja in Svetega Duha.