2 Pavel in Bárnaba sta se jim odločno postavila po robu in razpravljala z njimi o tem; sklenili so, naj Pavel in Bárnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje.
3 Cerkev jih je slovesno pospremila. Potovali so čez Feníkijo in Samaríjo in pripovedovali, kako se pogani spreobračajo, in to je vse brate navdalo z velikim veseljem.
4 Ko sta prišla v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami in poročali so, kaj vse je Bog storil po njih.
5 Tedaj pa so vstali nekateri iz kroga farizejev, ki so bili sprejeli vero, in rekli: »Treba jih je obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.«
6 Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo.
7 Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo veselega oznanila in sprejeli vero.
8 Bog, ki pozna srca, je to potrdil tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam.