5 Ko sta iz Makedonije prišla za njim Sila in Timótej, se je Pavel lahko ves posvetil oznanjevanju besede in Judom dokazoval, da je Jezus Maziljenec.
6 Ko pa so mu nasprotovali in grdo govorili, je otresel prah s svojih oblačil in jim rekel: »Vaša kri nad vašo glavo! Jaz tega nisem kriv. Odslej bom hodil med pogane.«
7 Umaknil se je od tam in šel k bogaboječemu možu, ki mu je bilo ime Títij Jústus in čigar hiša je bila tik ob shodnici.
8 Krísp, načelnik shodnice, je z vso svojo hišo sprejel vero v Gospoda. In tudi veliko Korinčanov, ki so ga slišali, je verovalo in se dalo krstiti.
9 Neke noči pa se je Gospod prikazal Pavlu in mu rekel: »Ne boj se! Govôri in ne mólči!
10 Zakaj jaz sem s teboj. Nihče se te ne bo dotaknil, da bi ti storil kaj zlega, zakaj v tem mestu imam veliko svojih ljudi.«
11 Ostal je tam eno leto in šest mesecev ter učil božjo besedo med njimi.