1 Pavel je uprl pogled v zbor starešin in rekel: »Bratje! Vse do današnjega dne sem živel pred Bogom s čisto vestjo.«
2 Ob tem je véliki duhovnik Hananíja ukazal tistim, ki so stali zraven: »Udarite ga po ustih!«
3 »Tebe bo Bog udaril, ti pobeljeni zid!« mu je rekel Pavel. »Tukaj sediš, da bi mi sodil po postavi, pa velevaš, naj me tolčejo mimo postave?«
4 Tisti, ki so stali okrog njega, so mu rekli: »Vélikega duhovnika božjega psuješ?«
5 Pavel je odvrnil: »Nisem vedel, bratje, da je véliki duhovnik. Zakaj pisano je: Voditelja svojega ljudstva ne boš sramotil!«
6 Pavel je vedel, da so v zboru deloma saduceji, deloma farizeji, zato je zaklical: »Bratje! Jaz sem farizej, sin farizejev! Moral sem pred sodišče, ker upam v vstajenje od mrtvih!«
7 Ob teh njegovih besedah se je vnel prepir med farizeji in saduceji in množica se je razcepila.