17 Hananíja je šel in stopil v hišo. Položil je nanj roke in rekel: »Brat Savel! Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti semkaj, me je poslal, da spregledaš in postaneš poln Svetega Duha.«
18 In v hipu so padle mrene z njegovih oči. Spet je videl, vstal in se dal krstiti.
19 Zaužil je hrano in vrnile so se mu moči.Nekaj dni je preživel z učenci v Damasku.
20 Takoj je šel v shodnice in oznanjal, da je Jezus Božji Sin.
21 Vsi, ki so ga slišali, so osupnili in govorili: »Ali ni ta človek v Jeruzalemu hotel iztrebiti tiste, ki so klicali to ime? Ali ni prišel semkaj z namenom, da jih vklenjene prižene pred vélike duhovnike?«
22 Savel pa je postal še srčnejši in je povsem zmedel Jude, ki so živeli v Damasku, ko jim je dokazoval: »Jezus je Maziljenec!«
23 Ko je minilo že precéj dni, so Judje sklenili, da ga ubijejo.