14 To se je zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel po Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli Duha, ki nam je bil obljubljen.
15 Naj vam, bratje, postrežem z navadnim zgledom. Pravnomočne oporoke nihče ne bo razveljavljal ali ji kaj dodajal, čeprav je samo človeško delo.
16 No, obljube so bile izrečene Abrahamu in njegovemu zarodu. Sveto pismo ne pravi »in zarodom«, kakor če bi šlo za mnoge, ampak in tvojemu zarodu, tako da gre za enega; in ta je Kristus.
17 Pravim pa tole: Če je Bog prej naredil oporoko, je postava, ki je nastala šele štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti tako, da bi bila obljuba neučinkovita.
18 Zakaj če dediščina izvira iz postave, ne izvira iz obljube; Bog pa je pokazal Abrahamu svojo naklonjenost s tem, da mu je dal obljubo.
19 Čemú torej postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel zarod, kateremu je bila dana obljuba, razglasili pa so jo angeli po sredniku.
20 Kjer je samo eden, ni srednika. Bog pa je eden.