14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je stradati.
15 Šel je in se vsilil nekemu tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal na svoje posestvo svinje past.
16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal.
17 Šel je vase in dejal: ‘Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj od lakote ginem.
18 Vrnil se bom k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj.
19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega svojih najemnikov.’
20 Vstal je in šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal. Ves ganjen je pritekel sinu naproti, ga objel in poljubil.