21 Rad bi se bil najedel tega, kar je padalo z bogatinove mize, pa so le psi prihajali in lizali njegove tvore.
22 Ko je revež umrl, so ga angeli odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogatin je umrl in so ga pokopali.
23 Ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč zagledal Abrahama in Lazarja v njegovem naročju.
24 Tedaj je zaklical: ‘Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti strašno trpim v tem plamenu.’
25 Abraham mu je odgovoril: ‘Sin, spomni se, da si v življenju dobil vse dobro, Lazar pa le húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš.
26 Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne dá priti k nam.’
27 Nato mu je ta rekel: ‘Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta.