12 Kraj pota so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in jim vzame besedo iz njihovih src, da ne bi vere sprejeli in se ne bi rešili.
13 Na skali so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, ko jo slišijo, vendar nimajo korenine: nekaj časa verujejo, v skušnjavah pa odpadejo.
14 Seme, ki je padlo med trnje, so tisti, ki poslušajo, vendar se v skrbeh, bogastvu in nasladah življenja zadušijo, da ne obrodijo sadov.
15 Seme v dobri zemlji pa so tisti, ki z dobrim in plemenitim srcem besedo poslušajo in jo ohranijo ter obrodijo sad v potrpljenju.«
16 »Nihče ne prižiga svetilke in jo potem ne pokriva s posodo ali postavlja pod posteljo, ampak jo daje na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč.
17 Nič ni namreč skrito, kar se ne bi razodelo, in nič tajno, kar se ne bi zvedelo in prišlo na dan.
18 Pazíte vendar, kako poslušate! Kdor ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar misli, da ima.«