1 Ker nismo več mogli strpeti, smo sklenili ostati v Atenah sami,
2 k vam pa smo poslali Timóteja, našega brata in božjega sodelavca pri Kristusovem evangeliju, da bi vas utrdil in spodbudil v vaši veri,
3 tako da bi se nihče ne pustil vznemirjati v teh stiskah. Sami namreč veste, da je to naš delež:
4 že ko smo bili pri vas, smo vam napovedovali, da bomo trpeli stisko, kakor veste, da se je tudi zgodilo.
5 Zato tudi jaz nisem več strpel in sem dal poizvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde moj trud v nič.
6 Pravkar pa se je vrnil Timótej in nam prinesel veselo sporočilo o vaši veri in o vaši ljubezni in kako nas imate zmeraj v lepem spominu ter nas želite videti, kakor želimo mi vas.
7 Zato, bratje, ste nas s svojo vero potolažili v vsej naši bridkosti in stiski.
8 Saj zdaj spet živimo v polno, da le vi stojite trdno v Gospodu.
9 Le kako naj se zahvalimo Bogu glede vas za vse veselje, ki ga zaradi vas čutimo pred našim Bogom?
10 Noč in dan prosimo z vso gorečnostjo, da bi mogli videti vaše obličje in dopolniti, kar še manjka vaši veri.
11 Sam Bog pa in naš Oče ter naš Gospod Jezus naj usmeri našo pot k vam!
12 Vas pa naj Gospod obogati in napolni z ljubeznijo drug do drugega in do vseh, kakor jo čutimo mi do vas,
13 da bi tako utrdil vaša srca, ki naj bodo neoporečna v svetosti pred Bogom in našim Očetom, ko pride naš Gospod Jezus z vsemi svojimi svetimi. Amen.