6 Nekje je namreč nekdo razločno rekel: »Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da skrbiš zanj!
7 Le malo pod angele si ga postavil, s slavo in častjo si ga ovenčal
8 in vse podvrgel njegovim nogam.«Ko mu je namreč vse podvrgel, ni pustil ničesar, kar mu ne bi bilo podvrženo. Vendar zdaj še ne vidimo, da mu je vse podvrženo.
9 Gledamo pa njega, Jezusa, »ki je bil postavljen le malo pod angele«, kako je zaradi smrtne muke »ovenčan s slavo in častjo«. Bog je bil namreč milostljiv, da je umrl za vse.
10 On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč hotel veliko sinov pripeljati v slavo. Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, spopolnil s trpljenjem.
11 Vsi so namreč iz enega, tisti, ki posvečuje, in tisti, ki so deležni posvečenja. Zato ga ni sram, da jih imenuje brate,
12 ko pravi: »Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, v zboru vernikov te bom opeval,«