11 Sonce namreč vzide in njegova pripeka travo posuši. Roža v njej ovene in lepota njene zunanjosti izgine. Tako bo propadel tudi bogatin na svojih potih.
12 Blagor človeku, ki zdrži preskušnjo! Ko bo namreč preskušnjo prestal, bo prejel krono življenja, ki je obljubljena tistim, ki ga ljubijo.
13 Nihče naj v preskušnji ne govori: »Bog me skuša.« Bog namreč ne more priti v skušnjavo, da bi kaj slabega storil, pa tudi sam nikogar ne skuša.
14 Vsakega skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
15 Ko poželenje spočne, rodi greh, storjeni greh pa rodi smrt.
16 Ne varajte se, moji ljubi bratje!
17 Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.