1 Odkod boji med vami in odkod prepiri? Ali ne iz poželenj, ki se vojskujejo v vaših udih?
2 Poželite, a vendar nimate. Ubijate in zavidate, in vendar ne morete ničesar doseči. Prepirate se in vojskujete, pa nimate, ker ne prosite.
3 Prósite, pa ne prejmete, ker prosite s slabim namenom, zato da bi potešili svoja poželenja.
4 Prešuštniki, ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdorkoli hoče biti prijatelj sveta, se izkaže, da je sovražnik Boga.
5 Ali mislite, da zaman pravi Sveto pismo: »Do ljubosumnosti hrepeni po Duhu, ki ga je naselil v nas?«
6 Vendar daje on še večjo milost, zato pravi: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.«
7 Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo zbežal od vas.
8 Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite srca, ljudje z razdvojeno dušo.
9 Priznajte svojo revščino, žalujte in jokajte; vaš smeh naj se spremeni v žalost in veselje v potrtost.
10 Ponižajte se pred Gospodom in vas bo povišal.
11 Ne obrekujte drug drugega, bratje! Kdor svojega brata obrekuje ali sodi, obrekuje postavo in sodi postavo. Če pa postavo sodiš, nisi njen izpolnjevalec, ampak si njen sodnik.
12 Zakonodajalec in sodnik pa je samo eden, on, ki lahko reši in pogubi. Kdo pa si ti, da sodiš bližnjega?
13 No, vi, ki pravite: »Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto, tam ostanemo eno leto, trgovali bomo in bogateli,«
14 sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj pa je vaše življenje? Dim ste, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine.
15 Rajši recite: »Če bo Gospod hotel, bomo živeli in storili to in ono.«
16 Tako pa se bahate v svoji prevzetnosti. Vsako tako bahanje je zlo.
17 Kdor torej zna delati dobro, pa ne dela, greši.