1 Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte.
2 Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišečim oljem in mu obrisala njegove noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan.
3 Sestri sta torej sporočili Jezusu: »Gospod, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.«
4 Ko je Jezus to izvedel, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, da bo po njej proslavljen Božji Sin.«
5 Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja.
6 Ko je torej zvedel, da je Lazar bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil.
7 Šele nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.«
8 Učenci mu rekó: »Učitelj, ni še dolgo, kar so te hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?«
9 Jezus odgovori:»Ali nima dan dvanajst ur?Če kdo hodi okrog podnevi, se ne spotakne,ker vidi dnevno svetlobo;
10 če pa kdo tava okrog ponoči,se spotakne, ker nima luči v sebi.«
11 Takó je govoril. Nato pa jim je rekel: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.«
12 Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.«
13 Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju.
14 Tedaj jim je Jezus naravnost rekel: »Lazar je umrl.
15 Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. Vendar le pojdimo k njemu!«
16 Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umrjemo z njim!«
17 Jezus je torej prišel in dobil Lazarja, ko je bil že štiri dni v grobu.
18 Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst tečajev od njega.
19 Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata.
20 Ko je Marta izvedela, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma.
21 Marta je rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl;
22 a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, karkoli ga poprosiš.«
23 Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal.«
24 Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.«
25 Jezus ji reče:»Jaz sem vstajenje in življenje:kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje;
26 in kdorkoli živi in veruje vame,vekomaj ne bo umrl.Veruješ v to?«
27 Odgovori mu: »Dà, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.«
28 Po teh besedah je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Po tihem ji je rekla: »Učitelj je tukaj in te kliče.«
29 Ko je Marija to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti.
30 Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer se je srečal z Marto.
31 Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so opazili, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so za njo, ker so mislili, da je šla jokat h grobu.
32 Marija je torej prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.«
33 Ko je Jezus videl, kako joka in kako jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtel.
34 Vprašal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!«
35 Jezus se je zjokal.
36 Judje so tedaj govorili: »Poglejte, kako ga je imel rad.«
37 Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel ta, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi oni ne bil umrl?«
38 Jezusa je spet prevzela ginjenost in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen.
39 Jezus reče: »Odvalite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu reče: »Gospod, ima že zadah, saj je že četrti dan.«
40 Jezus ji odgovori: »Ti mar nisem rekel, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?«
41 Odvalili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel:»Oče, zahvalim se ti, ker si me uslišal.
42 Vedel sem, da me vselej uslišiš,toda zaradi ljudi, ki stoje okrog mene, sem rekel,da bi verovali, da si me ti poslal.«
43 Ko je to izrekel, je zaklical na ves glas: »Lazar, pridi ven!«
44 In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in obraz ovit s prtom. Jezus jim reče: »Razvežite ga in pustite, naj hodi!«
45 Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je Jezus storil, je začelo verovati vanj.
46 Nekateri izmed njih so šli k farizejem in jim povedali, kaj je storil.
47 Véliki duhovniki in farizeji so sklicali posvet in dejali: »Kaj naj storimo, ker dela ta človek veliko znamenj.
48 Če ga pustimo tako delati, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli oblast nad templjem in narodom.«
49 Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste
50 in ne pomislite! Za vas je bolje, da en človek umrje za ljudstvo in da ne propade ves narod.«
51 Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot véliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Jezus umreti za narod;
52 pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi zbral razkropljene božje otroke.
53 Od tega dne je bilo torej sklenjeno, da ga usmrtijo.
54 Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efraim, in je s svojimi učenci ostal tam.
55 Bližala pa se je velika noč, judovski praznik. Veliko ljudi z dežele je šlo pred praznikom v Jeruzalem, da bi se obredno očistili.
56 Iskali so Jezusa in se pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Mar ne misli priti na praznik?«
57 Véliki duhovniki in farizeji pa so izdali ukaz, naj tisti, ki bi zvedel, kje je, naznani, da ga bodo prijeli.