1 Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega jezera, ki se imenuje tudi Tibêrijsko.
2 Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal nad bolniki.
3 Jezus se je povzpel na goro in tam sédel s svojimi učenci.
4 Bila pa je blizu velika noč, judovski praznik.
5 Ko je Jezus povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je vprašal Filipa: »Kje naj kupimo kruha, da bi jim dali jesti?«
6 To pa je rekel, ker ga je skušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil.
7 Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarjev kruha ne bi bilo dosti zanje, da bi vsak dobil le majhen kos.«
8 Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče:
9 »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?«
10 Jezus pravi: »Recite ljudem, naj sedejo.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož.
11 Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako tudi ribi, kolikor je kdo hotel.
12 Ko so se najedli, je rekel učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne zgubi.«
13 Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli.
14 Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so rekli: »To je zares prerok, ki mora priti na svet.«
15 Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga po sili postaviti za kralja, se je sam spet umaknil na goro.
16 Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru.
17 Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, proti Kafarnáumu. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim.
18 Jezero je bilo razburkano, ker je pihal hud veter.
19 Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset tečajev vožnje, so zagledali Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se,
20 on pa jih je ogovoril: »Jaz sem. Ne bojte se!«
21 Hoteli so ga vzeti v čoln, pa so bili že pri obrežju, kamor so pluli.
22 Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, spoznala, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil s svojimi učenci vred v čoln, temveč da so učenci odveslali sami.
23 Iz Tibêrije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh.
24 Ko je množica videla, da tam ni Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa.
25 Ko so ga našli na drugem bregu, so ga vprašali: »Učitelj, kdaj si prišel sèm?«
26 Jezus jim je odgovoril:»Resnično resnično vam povem:ne iščete me zato,ker ste videli znamenja,ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.
27 Ne delajte za jed, ki mine,temveč za jed, ki ostane za večno življenjein vam jo bo dal Sin človekov;tega je namreč potrdil Oče, Bog.«
28 Tedaj so ga vprašali: »Kaj naj storimo, da bomo delali božja dela?«
29 Jezus jim je odgovoril: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«
30 Rekli so mu: »Kakšno znamenje boš torej naredil, da bomo videli in ti verjeli? Kaj boš napravil?
31 Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: ‘Kruh iz nebes jim je dal jesti.’«
32 Jezus jim je odgovoril:»Resnično resnično vam povem:ni vam Mojzes dal kruha iz nebes,ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes.
33 Božji kruh je namreč tisti,ki prihaja iz nebesin daje svetu življenje.«
34 Rekli so mu torej: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!«
35 Jezus jim je rekel:»Jaz sem kruh življenja.Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen,in kdor veruje vame,ne bo nikoli žejen.
36 Toda rekel sem vam,da ste me videli, in vendar ne verujete.
37 Vse, kar mi dá Oče,bo prišlo k meni;in kdor pride k meni,ga nikoli ne bom zavrgel,
38 ker nisem prišel iz nebes,da bi spolnjeval svojo voljo,marveč voljo tistega, ki me je poslal.
39 Volja tistega, ki me je poslal, pa je,da ne izgubim nobenega od teh, ki mi jih je dal,marveč jih obudim poslednji dan.
40 Volja mojega Očeta je namreč,da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj,večno življenje,in jaz ga bom obudil poslednji dan.«
41 Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes,«
42 in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in njegovo mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ‘Iz nebes sem prišel.’«
43 Jezus jim je odgovoril: »Ne godrnjajte med seboj!
44 Nihče ne more priti k meni,če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal,in jaz ga bom obudil poslednji dan.
45 Pri prerokih je zapisano: ‘Vsi se bodo dali poučiti Bogu.’Vsak, kdor posluša Očeta in se mu dá poučiti, pride k meni.
46 Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta:samo tisti, ki je od Boga,je videl Očeta.
47 Resnično resnično vam povem:kdor veruje, ima večno življenje.
48 Jaz sem kruh življenja.
49 Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so pomrli.
50 To je kruh, ki prihaja iz nebes,da tisti, ki ga uživa, ne umrje.
51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.Če kdo jé ta kruh, bo živel vekomaj.Kruh pa, ki ga bom dal jaz,je moje meso za življenje sveta.«
52 Judje so se tedaj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?«
53 Jezus jim je torej rekel:»Resnično resnično vam povem:če ne jeste mesa Sina človekovegain ne pijete njegove krvi,nimate življenja v sebi.
54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri,ima večno življenjein jaz ga bom obudil poslednji dan.
55 Moje meso je resnična jedin moja kri resnična pijača.
56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri,ostane v meni in jaz v njem.
57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu,tako bo tudi tisti, ki mene uživa, živel po meni.
58 To je kruh, ki je prišel iz nebes,ne tak, kakršnega so jedli vaši očetjein so pomrli:kdor uživa ta kruh, bo živel vekomaj.«
59 To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu.
60 Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati?«
61 Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko?
62 Kaj pa, če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej?
63 Duh je tisti, ki oživlja,meso nič ne koristi.Besede, ki sem vam jih govoril,so duh in življenje.
64 Toda med vami jih je nekaj, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal,
65 zato je dodal: »Zaradi tega sem vam rekel: nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.«
66 Po tistem je precéj njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim.
67 Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odgovoril:
68 »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš
69 in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«
70 Jezus jim je rekel: »Kaj vas nisem izbral dvanajst, pa je eden izmed vas hudič?«
71 Mislil je na Juda, sina Simona Iškarijóta; to je eden izmed dvanajsterih, ki ga je pozneje izdal.