29 ‘Nikakor,’ je dejal, ‘da morda pobiraje ljuljko ne izrujete z njo vred tudi pšenice.
30 Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob žetvi pa porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo; pšenico pa spravite v mojo žitnico.’«
31 Še drugo priliko jim je navedel: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi.
32 To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor druga povrtnina in postane drevo, tako da ptice priletijo izpod neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
33 Spet drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
34 Vse to je Jezus govoril množicam v prilikah. Govoril jim je sploh samo v prilikah,
35 da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Odprl bom svoja usta v prilikah, oznanjal bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«