1 Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca
2 in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in žrebe pri njej. Odvežita jo in ju pripeljita k meni.
3 Če vama kdo kaj poreče, odgovorita: ‘Gospod ju potrebuje,’ in takoj ju bo pustil.«
4 To pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku: »Povejte síonski hčeri:
5 tvoj kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali.«
6 Učenca sta šla in storila, kakor jima je bil Jezus naročil.
7 Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, pogrnila nanju svoji suknji in Jezus je sédel gor.
8 Zelo veliko ljudi je pogrinjalo svoje plašče na pot, drugi pa so lomili veje z dreves in jih stlali po poti.
9 Množice, ki so šle pred njim in za njim, pa so vzklikale:»Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozána na višavah!«
10 Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto zganilo in spraševalo: »Kdo je to?«
11 Množice pa so odgovarjale: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.«
12 Jezus je stopil v tempelj in izgnal vse, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem denarja je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stojnice
13 in jim rekel: »Pisano je: ‘Moja hiša naj bo hiša molitve,’vi pa iz nje delate jamo razbojnikov.«
14 V templju so se mu približali slepi in hromi in jih je ozdravil.
15 Ko so véliki duhovniki in pismouki videli, kakšne čudeže je storil, in otroke, ki so v templju vzklikali: »Hozána Davidovemu sinu!«
16 so nejevoljni rekli: »Slišiš, kaj ti govorijo?« Jezus pa jim je dejal: »Seveda! Ali niste nikdar brali: ‘Iz ust otrok in dojenčkov si sebi pripravil hvalo’?«
17 Nato jih je pustil. Iz mesta je šel v Betánijo in tam prenočil.
18 Ko se je Jezus zjutraj vračal v mesto, je bil lačen.
19 Ob poti je zagledal smokvino drevo in šel k njemu, toda na njem ni našel drugega kakor listje in mu je rekel: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi!« Drevo se je pri priči posušilo.
20 Ko so učenci to videli, so začudeno rekli: »Kako to, da se je smokva tako hitro posušila?«
21 Jezus jim je odgovoril: »Resnično vam povem: če boste imeli vero in ne boste dvomili, boste delali ne samo to, kar se je zgodilo s to smokvo; ampak če boste rekli tej gori: ‘Vzdigni se in se vrzi v morje,’ se bo to zgodilo.
22 Vse boste prejeli, kar boste prosili v molitvi, če boste verovali.«
23 Prišel je v tempelj, in medtem ko je učil, so stopili k njemu véliki duhovniki in starešine ljudstva ter rekli: »S kakšno oblastjo to delaš? Kdo ti je dal to oblast?«
24 Jezus jim je odgovoril: »Tudi jaz vam bom postavil vprašanje. Če mi odgovorite nanj, vam bom tudi jaz povedal, s kakšno oblastjo to delam.
25 Odkod je bil Janezov krst? Iz nebes ali od ljudi?« Ti pa so premišljevali in govorili med sabo: »Če rečemo: ‘Iz nebes,’ nam bo rekel: ‘Zakaj mu torej niste verjeli?’
26 Če pa rečemo: ‘Od ljudi,’ potem se bojmo množice, kajti vsi imajo Janeza za preroka.«
27 Zato so Jezusu odvrnili: »Ne vemo.« On pa jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«
28 »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ‘Sin, pojdi danes delat v vinograd!’
29 Odgovoril je: ‘Nočem.’ Toda pozneje se je premislil in šel.
30 Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ‘Grem, moj gospod,’ vendar ni šel.
31 Kateri od teh dveh je spolnil očetovo voljo?« Rečejo: »Prvi.« Jezus jim reče: »Resnično vam povem: cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v božje kraljestvo.
32 Prišel je namreč Janez k vam in vam kazal pot pravičnosti in mu niste verjeli; cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«
33 »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp, nato ga je dal v najem viničarjem in odpotoval.
34 Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek.
35 Viničarji so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali.
36 Potem je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako.
37 Nazadnje je poslal k njim svojega sina, češ: ‘Mojega sina bodo spoštovali.’
38 Ko so viničarji zagledali sina, so si rekli: ‘To je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!’
39 Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili.
40 Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?«
41 Rečejo mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.«
42 Jezus jim reče: »Ali niste nikoli brali v knjigah Svetega pisma: ‘Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to storil in je čudovito v naših očeh.’
43 Zato vam pravim: vzelo se vam bo božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.«
44 Kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar bo on padel, ga bo strl.
45 Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih.
46 Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka.