1 Ko je Jezus končal vse te govore, je rekel svojim učencem:
2 »Veste, da bo čez dva dni velika noč; in Sin človekov bo izdan, da ga bodo križali.«
3 Tedaj so se zbrali véliki duhovniki in starešine ljudstva na dvoru vélikega duhovnika, ki mu je bilo ime Kajfa.
4 Sklenili so, da bodo Jezusa z zvijačo prijeli in usmrtili,
5 vendar so dejali: »Nikar na praznik, da ne nastane hrup med ljudstvom.«
6 Ko je bil Jezus v Betániji v hiši Simona Gobavca,
7 se mu je približala neka žena. Imela je alabastrno posodico dragega odišavljenega olja in ga zlila na njegovo glavo, ko je sedèl pri mizi.
8 Ko so učenci to videli, so zagodrnjali: »Čemú ta potrata?
9 To bi namreč lahko dobro prodali in dali ubogim.«
10 Jezus je to spoznal in jim rekel: »Kaj delate ženi težave? Saj mi je vendar dobro delo storila.
11 Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.
12 Ko je zlila to olje na moje telo, ga je mazilila za moj pogreb.
13 Resnično vam povem: kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«
14 Tedaj je šel eden izmed dvanajsterih, po imenu Juda Iškarijót, k vélikim duhovnikom
15 in rekel: »Kaj mi hočete dati in vam ga izdam?« Ti pa so mu določili trideset srebrnikov.
16 Odslej je iskal priložnost, da bi ga izročil.
17 Prvi dan opresnikov so prišli k Jezusu učenci in ga vprašali: »Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno večerjo?«
18 Odgovoril jim je: »Pojdite v mesto k temu in temu in mu recite: ‘Učitelj pravi: moj čas je blizu, pri tebi želim obhajati velikonočno večerjo s svojimi učenci.’«
19 In učenci so storili, kakor jim je Jezus naročil ter pripravili večerjo.
20 Ko se je zvečerilo, je sédel z dvanajsterimi za mizo.
21 Med jedjo je rekel: »Resnično vam povem: eden izmed vas me bo izdal.«
22 Učenci so se silno užalostili in ga začeli drug za drugim spraševati: »Saj menda nisem jaz, Gospod?«
23 On pa je odgovoril: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal.
24 Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu človeku, ki ga izdaja! Boljše bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil.«
25 Oglasil pa se je izdajalec Juda in ga vprašal: »Učitelj, saj menda nisem jaz?« Odvrne mu: »Ti sam si rekel!«
26 Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, zmolil nad njim blagoslov, ga razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.«
27 Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi!
28 To je namreč moja kri, kri zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov.
29 A povem vam: poslej ne bom več pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil z vami novega v kraljestvu svojega Očeta.«
30 Ko so odpeli zahvalno pesem, so odšli proti Oljski gori.
31 Tedaj jim Jezus reče: »Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je: ‘Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede.’
32 Ko bom pa vstal, pojdem pred vami v Galilejo.«
33 Peter je posegel v besedo in mu rekel: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz nikdar ne bom.«
34 Jezus mu je rekel: »Resnično ti povem: preden bo to noč petelin zapel, me boš trikrat zatajil.«
35 Peter mu reče: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, ne, ne bom te zatajil.« Tako so rekli tudi vsi drugi učenci.
36 Nato pride Jezus z njimi na pristavo, ki se imenuje Getsémani, in jim reče: »Sédite tukaj, medtem stopim tja, da bom molil.«
37 S seboj vzame Petra in oba Zebedéjeva sinova. Začne se žalostiti in trepetati.
38 Tedaj jim reče: »Moja duša je žalostna do smrti, ostanite tukaj in čujte z menoj!«
39 Nato je stopil malo naprej, padel na obraz in molil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.«
40 Vrne se k učencem in vidi, da spijo. Tedaj reče Petru: »Takó, eno uro niste mogli ostati budni z menoj?
41 Čujte in molíte, da ne zaidete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno.«
42 Spet drugič je šel in molil: »Moj Oče, če ne more ta kelih mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!«
43 Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo, kajti njihove oči so bile dremotne.
44 Pustil jih je, spet odšel in v tretje molil z istimi besedami.
45 Nato pride k učencem in jim reče: »Sedaj spite in počivajte! Glejte, približala se je ura, ko izročajo Sina človekovega v roke grešnikov.
46 Vstanite, pojdimo! Tisti, ki me izdaja, se je približal.«
47 Medtem ko je še govoril, je prišel Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in koli, ki so jo poslali véliki duhovniki in starešine ljudstva.
48 Izdajalec se je z njimi domenil za znamenje: »Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite!«
49 Takoj je stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, učitelj!« in ga poljubil.
50 Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, stôri, za kar si prišel!« Tedaj so se zrinili naprej, stegnili roke po Jezusu in ga prijeli.
51 Tisti hip je eden od Jezusovih spremljevalcev potegnil svoj meč, mahnil po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho.
52 Tedaj mu Jezus reče: »Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.
53 Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov,
54 toda kako naj se potem spolnijo besede Svetega pisma, da se mora tako zgoditi?«
55 Tisto uro je Jezus rekel množicam: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. Dan na dan sem sedèl v templju in učil, pa me niste prijeli.«
56 Vse to pa se je zgodilo, da so se spolnili spisi prerokov. Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali.
57 Ti, ki so Jezusa prijeli, so ga odvedli k vélikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismouki in starešine.
58 Peter pa je šel od daleč za njim do palače vélikega duhovnika. Stopil je noter in sédel med služabnike, da bi videl, kako se bo končalo.
59 Véliki duhovniki in ves véliki zbor so iskali lažnivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga usmrtili,
60 vendar ga niso našli, čeprav se je priglasilo veliko lažnivih prič. Nazadnje sta nastopili dve
61 in rekli: »Ta je dejal: ‘Božji tempelj morem podreti in ga v treh dneh postaviti.’«
62 Tedaj je véliki duhovnik vstal in mu rekel: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar ti pričajo zoper tebe?«
63 Jezus pa je molčal. Véliki duhovnik mu je rekel: »Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Božji Sin.«
64 Jezus mu odvrne: »Ti sam si rekel. Toda povem vam: poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnegain priti na oblakih neba.«
65 Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svojo obleko in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj potrebujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje.
66 Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!«
67 Nato so mu pljuvali v obraz in ga bíli s pestmi. Drugi so ga klofutali
68 in govorili: »Prerokuj nam, Kristus, kdo te je udaril.«
69 Peter pa je medtem sedèl zunaj na dvorišču. Približala se mu je neka dekla in rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.«
70 On pa je vpričo vseh tajil: »Ne vem, kaj praviš.«
71 Ko je šel v vežo, ga je na pragu zagledala druga in rekla tistim, ki so bila tam: »Ta je bil z Jezusom nazaréjcem.«
72 Spet je tajil, in sicer s prisego: »Ne poznam tega človeka!«
73 Malo nato so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: »Zares, tudi ti si izmed njih, saj te že tvoja govorica izdaja.«
74 Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka!« In takoj je petelin zapel.
75 In Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« Šel je ven in se bridko zjokal.