6 Ko pa je sonce vzšlo, je ovenelo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
7 Drugo je padlo med trnje in trnje je zraslo ter ga zadušilo.
8 Drugo je padlo na dobro zemljo in dajalo sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.
9 Kdor ima ušesa, naj posluša!«
10 Tedaj so pristopili učenci in ga vprašali: »Zakaj jim govoriš v prilikah?«
11 Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.
12 Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.