22 Iz tistih krajev je prišla kanaánska žena in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.«
23 Vendar ji ni odgovoril niti z besedo. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!«
24 Odgovoril je: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.«
25 Pririnila se je do njega, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!«
26 Povzel je besedo in rekel: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«
27 Ona pa je odvrnila: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«
28 Nato ji je Jezus rekel: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.