27 Gospodarju se je služabnik zasmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.
28 Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih tovarišev, ki mu je bil dolžan sto denarjev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ‘Vrni, kar si dolžan!’
29 Ta je padel predenj in ga prosil: ‘Potrpi z menoj in ti povrnem.’
30 Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povrnil dolga.
31 Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so bili zelo žalostni in šli vse podrobno povedat svojemu gospodarju, kaj se je primerilo.
32 Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ‘Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil.
33 Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega tovariša, kakor sem se jaz tebe usmilil?’