14 V templju so se mu približali slepi in hromi in jih je ozdravil.
15 Ko so véliki duhovniki in pismouki videli, kakšne čudeže je storil, in otroke, ki so v templju vzklikali: »Hozána Davidovemu sinu!«
16 so nejevoljni rekli: »Slišiš, kaj ti govorijo?« Jezus pa jim je dejal: »Seveda! Ali niste nikdar brali: ‘Iz ust otrok in dojenčkov si sebi pripravil hvalo’?«
17 Nato jih je pustil. Iz mesta je šel v Betánijo in tam prenočil.
18 Ko se je Jezus zjutraj vračal v mesto, je bil lačen.
19 Ob poti je zagledal smokvino drevo in šel k njemu, toda na njem ni našel drugega kakor listje in mu je rekel: »Naj ne bo nikoli več sadu na tebi!« Drevo se je pri priči posušilo.
20 Ko so učenci to videli, so začudeno rekli: »Kako to, da se je smokva tako hitro posušila?«