1 Nato sem na nebu videl drugo znamenje, veliko in čudovito: sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Te so poslednje. Zakaj z njimi se je dopolnil božji srd.
2 Videl sem tudi nekakšno stekleno morje, pomešano z ognjem. In tisti, ki so bili premagali zver in njen kip ter število njenega imena, so stali na tem steklenem morju, z božjimi harfami v rokah.
3 Peli so pesem božjega služabnika Mojzesa in pesem Jagnjeta:»Velika in čudovita so tvoja dela,Gospod, Bog, vladar vesolja.Pravična in resnična so tvoja pota,kralj narodov!
4 Kdo se ne bi bal, Gospod,in ne slavil tvojega imena?Zakaj ti edini si svet.Vsi narodi bodo prišliin se poklonili pred tabo,ker so se razodele tvoje sodbe.«
5 Zatem sem videl, kako se je v nebesih odprlo svetišče, v katerem je šotor pričevanja.
6 Iz svetišča je stopilo sedem angelov, ki so nosili sedem šib. Oblečeni so bili v čisto in bleščeče platno, čez prsi pa so bili prepeti z zlatimi pasovi.
7 Eno izmed štirih živih bitij je dalo angelom sedem zlatih čaš, napolnjenih s srdom Boga, ki živi na veke vekov.
8 Božja slava in božja moč sta tedaj napolnili svetišče z dimom. In nihče ni mogel stopiti v svetišče, dokler se ne bi izpolnile sedmere šibe sedmih angelov.