1 Zatem sem videl štiri angele, ki so stali na štirih vogalih zemlje in zadrževali štiri vetrove zemlje, da ne bi pihali ne na zemljo ne na morje ne v katerokoli drevo.
2 Nato sem videl drugega angela, ki se je vzpenjal od sončnega vzhoda in je imel pečat živega Boga. Z mogočnim glasom je zavpil štirim angelom, katerim je bila dana oblast, da pustošijo zemljo in morje:
3 »Ne pustošite ne zemlje ne morja ne dreves, dokler ne zaznamujemo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.«
4 In slišal sem število zaznamovanih, sto štiriinštirideset tisoč zaznamovanih iz vse rodov Izraelovih sinov:
5 iz Judovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih,iz Rúbenovega rodu dvanajst tisoč,iz Gádovega rodu dvanajst tisoč,
6 iz Aserjevega rodu dvanajst tisoč,iz Néftalijevega rodu dvanajst tisoč,iz Manásejevega rodu dvanajst tisoč,
7 iz Símeonovega rodu dvanajst tisoč,iz Lévijevega rodu dvanajst tisoč,iz Isahárjevega rodu dvanajst tisoč,
8 iz Zábulonovega rodu dvanajst tisoč,iz Jožefovega rodu dvanajst tisoč,iz Bénjaminovega rodu dvanajst tisoč zaznamovanih.
9 Zatem se mi je prikazala velika množica, ki jè nihče ne bi bil mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov. Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni v bela oblačila, v rokah pa so držali palme.
10 In vpili so z mogočnim glasom:»Zveličanje je v našem Bogu, ki sedina prestolu, in v Jagnjetu.«
11 Tedaj so vsi angeli, ki so stali vsenaokrog prestola in starešin ter štirih živih bitij, padli pred prestolom na svoje obličje in molili Boga:
12 »Amen. Hvala in slava,modrost in zahvala,čast in moč ter oblastnašemu Bogu na veke vekov.Amen.«
13 Tedaj je spregovoril nekdo izmed starešin in mi rekel: »Tile, ki so ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?«
14 Rekel sem mu: »Moj Gospod, ti veš.« On pa mi je rekel: »To so tisti, ki so prišli iz velike bridkosti in so oprali svoja oblačila ter jih očistili z Jagnjetovo krvjo.
15 Zato stojijo pred božjim prestolomin noč in dan služijo Bogu v njegovem svetišču;in on, ki sedi na prestolu, bo razpel svoj šotor nad njimi.
16 Ne bodo več lačni in ne bodo več žejniin nič več jih ne bo žgalo sonce ne kakršnakoli pripeka.
17 Zakaj Jagnje, ki sedi na sredi pred prestolom, jih bo pasloin jih vodilo k izvirkom živih vodá;in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«