1 Zatem sem imel videnje: glej, odprla so se vrata v nebo in prejšnji glas, ki sem ga bil slišal govoriti z mano kakor trobento, je rekel: »Stopi sem gor in pokazal ti bom, kar se mora zgoditi poslej.«
2 V hipu me je navdal Duh. In glej, v nebesih je stal prestol in na prestolu je sedèl nekdo.
3 Sedeči je bil na pogled podoben kamnu jáspisu in sárdiju, vsenaokrog prestola pa se je pela mavrica, na oko podobna smarágdu.
4 Okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, ogrnjenih v bela oblačila, z zlatimi venci na glavah.
5 Od prestola so prihajali bliski, glasovi in gromi. Pred prestolom je plamenelo sedem bakel: te pomenijo sedem božjih duhov.