2 Videl sem silnega angela, ki je klical z mogočnim glasom: »Kdo je vreden, da odpre knjigo in odtrga njene pečate?«
3 Toda nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod zemljo ni mogel odpreti knjige ne pogledati vanjo.
4 Silno sem jokal, ker se ni našel nihče, ki bi bil vreden, da odpre knjigo in pogleda vanjo.
5 Tedaj mi je rekel eden izmed starešin: »Ne jokaj! Glej, zmagal je lev iz Judovega rodu, Davidova korenina: on bo odprl knjigo in njenih sedem pečatov.«
6 Tedaj sem videl: na sredi med prestolom in štirimi živimi bitji ter starešinami je stalo Jagnje. Bilo je videti kakor zaklano in imelo je sedem rogov in sedem oči: to pomeni sedem božjih duhov, poslanih po vsej zemlji.
7 Jagnje je stopilo naprej ter vzelo knjigo iz desnice sedečega na prestolu.
8 In ko je vzelo knjigo, je četvero živih bitij in štiriindvajset starešin padlo pred Jagnje. Vsak je imel harfo in zlate čaše, napolnjene z dišavami: te pomenijo molitve svetih.