1 Spominjam vas pa, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter vztrajate v njem.
2 Po njem ste na poti zveličanja, če se ga trdno držite, kakor sem vam ga oznanil, razen če ste zaman postali verni.
3 Izročil sem vam predvsem to, kar sem tudi prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v knjigah Svetega pisma.
4 Pokopan je bil. Tretji dan je vstal, kakor je v knjigah Svetega pisma.
5 Prikazal se je Kéfu, nato dvanajsterim.
6 Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še sedaj večina živih, nekateri pa so zaspali.
7 Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom.
8 Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni.
9 Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal božjo Cerkev.
10 Po božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni ostala brez sadov. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne le jaz, ampak božja milost, ki je z menoj.
11 Naj bom torej jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste vero sprejeli.
12 Če oznanjamo, da je Kristus vstal od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih?
13 Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni vstal.
14 Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna.
15 To pa bi tudi nas napravilo za lažnive božje priče, ker smo proti Bogu pričali, da je obudil Kristusa, ki ga potemtakem ni obudil, če je res, da mrtvi ne vstajajo.
16 Če torej mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.
17 Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih.
18 Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.
19 Če samo zaradi tostranskega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.
20 Toda Kristus je vstal, prvenec tistih, ki so zaspali.
21 Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih.
22 Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni,
23 vendar vsak po vrsti: najprej kot prvenec Kristus, potem pa tisti, ki bodo Kristusovi ob njegovem prihodu.
24 Nato bo dovršitev. Spodnesel bo vsakršno poglavarstvo in sleherno oblast in moč, kraljevanje pa izročil Bogu Očetu.
25 Zakaj on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod svoje noge.
26 Kot zadnji sovražnik pa bo uničena smrt, zakaj
27 »vse je položil pod njegove noge«. Ko pa pravi, da mu je vse podvrženo, je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel.
28 Ko mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.
29 Kaj bi sicer koristili mrtvim tisti, ki se dajejo krstiti zanje? Če sploh mrtvi ne vstajajo, čemú se dajejo še krstiti zanje?
30 Čemú se tudi mi vsak trenutek izpostavljamo nevarnosti!
31 Dan za dnem sem v smrtni nevarnosti. Tako to drži, bratje: kakor je res, da sem v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, na vas ponosen!
32 Kaj mi koristi, če sem se v Efezu »boril z zvermi,« kakor temu pravijo? Če mrtvi ne vstajajo, »jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli.«
33 Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi.
34 Zares se streznite in ne grešite! Nekateri namreč ne poznajo Boga. Sram vas bodi, da moram tako reči.
35 Pa bo kdo rekel: »Kako vstajajo mrtvi? S kakšnim telesom pridejo?«
36 Neumnež! Kar ti seješ, ne oživi, če prej ne umrje.
37 In to, kar vseješ, ni prihodnja rastlina, ampak golo zrno pšenice ali česa drugega.
38 Bog pa mu dá steblo, kakor je sklenil, in sicer vsakemu izmed semen lastno steblo.
39 Niso vsa živa bitja iz istega mesa, ampak je drugo pri ljudeh, drugo pa meso pri živini, drugo je ptičje meso, drugo pa ribje.
40 So nebesna in zemeljska telesa. Toda drug je sijaj nebesnih, drug zemeljskih teles.
41 Drug je sijaj sonca in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd. Pa še zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju.
42 Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti.
43 Kar sejemo v nečasti, vstaja v slavi. Kar sejemo v slabosti, vstaja v môči.
44 Sejemo zemeljsko telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja zemeljsko telo, obstaja tudi duhovno.
45 Tako tudi piše: Prvi »človek« Adam »je postal živo bitje,« poslednji Adam pa oživljajoč duh.
46 Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je zemeljsko, potem to, kar je duhovno.
47 Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek je iz nebes.
48 Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški.
49 In kakor smo imeli podobo zemeljskega, bomo imeli tudi podobo nebeškega.
50 To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati božjega kraljestva, pa tudi minljivost ne podeduje neminljivosti.
51 Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi pa se bomo spremenili,
52 hipoma, kakor bi trenil z očmi, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali neuničljivi in mi bomo spremenjeni.
53 Zakaj to, kar je uničljivo, si mora obleči neuničljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost.
54 Ko pa si bo to, kar je uničljivo, obleklo neuničljivost, in kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo spolnila beseda, ki je zapisana: »Smrt je použita v zmagi.
55 Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?«
56 Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.
57 Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.
58 Moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, vedno uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.