1 Zdaj pa k vprašanjem iz vašega pisma. »Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika.«
2 Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža.
3 Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu.
4 Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena.
5 Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta posvetila molitvi. Potem pa bodita zopet skupaj, da vaju zaradi vajine zdržnosti ne bi skušal satan.
6 To pa velja kot privolitev, ni pa ukaz.
7 Želel pa bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak ima svoj milostni dar od Boga, eden takó, drugi takó.
8 Povem pa neporočenim in vdovam, da je zanje dobro, če ostanejo kakor jaz.
9 Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše, da se poročijo, kakor da bi jih žgalo.
10 Zakonskim pa naročam – ne jaz, temveč Gospod – naj se žena ne loči od moža.
11 Če pa se že loči, naj ostane neomožena ali naj se z možem spravi. Tudi mož naj žene ne odpušča.
12 Drugim pravim jaz, ne Gospod: če ima kak brat neverno ženo in je ta voljna živeti z njim, naj jè ne odpušča,
13 in če ima kakšna žena nevernega moža, pa je ta voljan živeti z njo, naj moža ne odpušča.
14 Neverni mož je namreč posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po možu. Sicer bi bili vaši otroci nečisti, tako pa so sveti.
15 Če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat ali sestra v takih primerih nista suženjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k miru.
16 Kaj veš, žena, če boš rešila moža, ali kaj veš, mož, če boš rešil ženo.
17 Sicer pa naj vsak živi tako, kakor mu je odmeril Gospod in kakor je koga poklical Bog. Tako ukazujem po vseh Cerkvah.
18 Kdor je bil poklican obrezan, naj tega ne taji. Kdor je bil poklican neobrezan, naj se ne dá obrezati.
19 Obreza ni nič, tudi neobrezanost ni nič, pač pa spolnjevanje božjih zapovedi.
20 Vsak naj ostane v tistem stanu, v katerem je bil poklican.
21 Si bil suženj, ko si bil poklican? Nič ne maraj za to. Nasprotno, če bi tudi mogel postati svoboden, raje še živi kot suženj.
22 Suženj, ki ga je Gospod poklical, je namreč Gospodov osvobojenec, in prav tako je tisti, ki ga je poklical kot svobodnega, Kristusov suženj.
23 Za visoko ceno ste bili odkupljeni, zato ne bodite sužnji ljudem.
24 Bratje, vsak naj ostane pred Bogom v tistem stanu, v katerem je bil poklican.
25 Glede deviških nimam Gospodovega naročila, dajem pa nasvet, ker sem prejel milost od Gospoda, da sem vreden zaupanja.
26 Mislim, da je to dobro zaradi sedanje stiske, da je torej dobro, če človek živi tako.
27 Če si vezan na ženo, ne išči razveze, če nisi vezan na ženo, žene ne išči.
28 Pa tudi če se oženiš, ne grešiš; in če se deviška omoži, ne greši, vendar bodo taki morali prenašati hude preskušnje. Jaz pa vam bi rad prizanesel.
29 To pa vam povem, bratje, da je čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli,
30 tisti, ki jočejo, kakor da ne bi jokali, veseljaki, kakor da ne bi bili veseli, trgovci, kakor da ne bi imeli lastnine,
31 in tisti, ki ta svet uživajo, kakor da ga ne bi uživali, zakaj podoba tega sveta je minljiva.
32 Želim pa, da bi bili vi brez skrbi. Kdor ni oženjen, skrbi za to, kar je Gospodovo, kako bi ugajal Gospodu,
33 kdor pa je oženjen, skrbi za to, kar je posvetno, kako bi ugajal ženi,
34 in je razdeljen. Neomožena ali samska skrbi za to, kar je za Gospoda, da bi bila sveta po telesu in po duhu. Tista pa, ki je omožena, skrbi za svetne reči, za to, kako bi ugajala možu.
35 To pa pravim vam v korist, nikakor ne zato, da bi vam nastavljal zanko, temveč zato, da bi mogli pošteno in nemoteno služiti Gospodu.
36 Če kdo misli, da bi svoje dekle spravil v sramoto, ko bi se postarala, in se mora za nekaj odločiti, naj stori, kakor se je odločil. Greši ne. Omoži naj se.
37 Kdor pa je v svojem srcu trden in ga nič ne priganja ter obvlada svojo voljo in je odločen v svojem srcu, da bo za svoje dekle skrbel, bo storil prav.
38 Kdor torej omoži svoje dekle, stori prav, kdor pa jè ne omoži, stori še bolje.
39 Žena je vezana, dokler njen mož živi. Če pa mož umrje, je prosta. Naj se omoži, s komer hoče, da se le v Gospodu.
40 Bolj srečna pa bo, če bo ostala takó, po mojem nasvetu. Mislim pa, da imam tudi jaz božjega Duha.