1 Od tam je prišel v judejske kraje in na drugo stran Jórdana. In spet so se zgrnile okrog njega množice in spet jih je učil kakor po navadi.
2 Pristopili so farizeji, in da bi ga skušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?«
3 On pa jim je rekel: »Kaj vam je naročil Mojzes?«
4 Odgovorili so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.«
5 Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved,
6 na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo.
7 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi
8 in oba bosta eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo.
9 Kar je torej Bog združil, naj človek ne ločuje!«
10 Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem.
11 Rekel jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo;
12 in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
13 Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih odganjali.
14 Ko je Jezus to opazil, je bil nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo.
15 Resnično vam povem: kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde vanj.«
16 In jemal jih je v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
17 Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, pred njim pokleknil in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«
18 Jezus mu je odvrnil: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga!
19 Zapovedi poznaš: ‘Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!’«
20 Odgovoril mu je: »Učitelj, vse to spolnjujem že od mladosti.«
21 Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hôdi za menoj!«
22 Te besede so ga potrle in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
23 Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težkó bodo prišli bogati v božje kraljestvo!«
24 Učenci so strmeli nad njegovimi besedami. Jezus pa vnovič spregovori: »Otroci, kako težkó je priti v božje kraljestvo!
25 Laže gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin v božje kraljestvo.«
26 Ti so se pa še kar naprej čudili in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?«
27 Jezus jih pogleda in reče: »Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«
28 Tedaj je Peter posegel v besedo in rekel: »Poglej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«
29 Jezus je rekel: »Resnično vam povem: nikogar ni, ki bi zaradi mene in evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive
30 in ne bi zdaj, na tem svetu, četudi sredi preganjanja, dobil stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv; na drugem pa večno življenje.
31 Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji bodo prvi.«
32 Bili so na poti proti Jeruzalemu, Jezus je hodil pred njimi. Tisti, ki so ga spremljali, so se mu čudili in grabil jih je strah. Spet je vzel dvanajstere vstran in jim začel govoriti, kaj se bo zgodilo z njim.
33 Rekel je: »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom.
34 Zasramovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bičali in umorili, toda po treh dneh bo vstal.«
35 Kar stopita k njemu Zebedéjeva sinova Jakob in Janez in mu rečeta: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.«
36 Vprašal ju je: »Kaj hočeta, da vama storim?«
37 Odgovorila sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«
38 Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga pijem jaz, ali biti krščena s krstom, s katerim sem krščen jaz?«
39 Odgovorila sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Kelih, ki ga pijem jaz, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena;
40 tega pa, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, ne morem dajati jaz, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«
41 Ko je to slišalo drugih deset, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza.
42 Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje poganov, dajejo čutiti svoje gospostvo in da si njihovi velikaši lastijo oblast nad ljudmi.
43 Med vami pa ne tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik,
44 in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vsem služabnik.
45 Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
46 Dospeli so v Jêriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšno množico odhajal iz mesta, je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedèl kraj pota in prosil vbogajme.
47 Brž, ko je slišal, da je Jezus iz Nazareta, je začel vpiti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!«
48 Prenekateri so ga svarili, naj utihne, on je pa še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!«
49 Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Slepega pokličejo in ga hrabrijo: »Zaupaj, vstani, kliče te!«
50 Vrgel je svoj plašč proč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu.
51 Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi pa mu je rekel: »Moj učitelj, da bi spregledal!«
52 Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel za njim po njegovi poti.