1 Ko pridejo blizu Jeruzalema, tja do Bétfage in Betánije ob Oljski gori, pošlje naprej dva izmed svojih učencev
2 in jima reče: »Pojdita v vas, ki je pred vama! Takoj ko prideta tja, bosta našla privezanega mladega osliča, na katerem še nihče ni jezdil. Odvežita ga in pripeljita.
3 Če vama kdo reče: ‘Zakaj to delata?’, recita: ‘Gospod ga potrebuje in ga bo takoj poslal nazaj sèm’.«
4 Odšla sta in našla osliča privezanega pri vratih zunaj ob cesti in ga začela odvezovati.
5 Nekateri izmed tistih, ki so bili tam, so ju vprašali: »Kaj delata? Zakaj odvezujeta žrebe?«
6 Odgovorila sta jim, kakor je bil naročil Jezus, in so ju pustili.
7 Osliča pripeljeta k Jezusu, vržeta na živinče svoji suknji in Jezus séde nanj.
8 Veliko ljudi je pogrinjalo na pot svoje plašče, drugi pa so po polju lomili veje.
9 Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
10 Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida,ki zdaj prihaja! Hozána na višavah!«
11 In prišel je v Jeruzalem, v tempelj. Skrbno si je vse ogledal, in ker je bilo že pozno, se je z dvanajsterimi napotil v Betánijo.
12 Ko so šli naslednji dan iz Betánije, je postal lačen.
13 Od daleč je zagledal smokvino drevo, ki je imelo listje. Šel je pogledat, če bi morda kaj našel na njem. Prišel je do njega, pa ni našel drugega kot listje; ni bil namreč čas za smokve.
14 Tedaj mu je rekel: »Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu!« In njegovi učenci so to slišali.
15 Ko so prišli v Jeruzalem, je šel v tempelj. Začel je izganjati tiste, ki so v templju prodajali in kupovali. Menjalcem je prevrnil mize, prodajalcem golobov pa stojnice
16 in ni pustil, da bi kdo kaj nesel skozi tempelj.
17 Učil je in jim rekel: »Ali ni pisano ‘Moja hiša naj bo hiša molitve za vse narode,’vi ste pa iz nje naredili jamo razbojnikov!«
18 Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali priložnost, da bi ga pogubili. Bali pa so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo njegovemu nauku.
19 Ko se je zvečerilo, so odšli iz mesta.
20 Ko so šli navsezgodaj mimo tiste smokve, so opazili, da se je posušila do korenin.
21 Peter se spomni in mu reče: »Učitelj, poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.«
22 In Jezus jim reče: »Imejte vero v Boga!
23 Resnično vam povem: kdor reče tej gori: ‘Vzdigni se in se vrzi v morje’ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo res zgodilo.
24 Zato vam pravim: za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa se vam bo spolnilo.
25 In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš oče, ki je v nebesih, odpusti vaše pregreške.
26 [Če pa vi ne odpustite, vam tudi vaš nebeški Oče ne bo odpustil vaših grehov.]«
27 In spet so prišli v Jeruzalem. Medtem ko je hodil po templju, so prišli k njemu véliki duhovniki, pismouki in starešine
28 in so ga vprašali: »S kakšno pravico to počenjaš? Kdo ti je dal oblast, da to delaš?«
29 Jezus pa jim je rekel: »Vprašal vas bom neko stvar. Odgovorite mi in povedal vam bom, s kakšno oblastjo to delam.
30 Ali je bil Janezov krst iz nebes ali od ljudi? Odgovorite mi!«
31 Sami pri sebi so mislili: »Če rečemo: ‘Iz nebes,’ bo dejal: ‘Zakaj mu torej niste verjeli?’
32 Ali naj rečemo: ‘Od ljudi’?« Bali so se ljudstva, kajti Janeza so vsi imeli za preroka.
33 Zato so odgovorili: »Ne vemo.« In Jezus jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.«