1 Spet je šel v shodnico. Tam je bil človek, ki je imel suho roko.
2 Prežali so nanj, ali ga bo v soboto ozdravil, da bi ga lahko zatožili.
3 Tedaj reče možu s suho roko: »Vstani in stopi v sredo!«
4 Njim pa reče: »Ali se sme v soboto delati dobro ali húdo, življenje rešiti ali uničiti?« Ti pa so molčali.
5 Jezno jih premeri z očmi in žalosten nad zakrknjenostjo njihovih src reče možu: »Stegni roko!« Stegnil jo je in roka je bila spet zdrava.
6 Farizeji so pri priči odšli in se s heródovci posvetovali zoper njega, kako bi ga pogubili.
7 Jezus se je s svojimi učenci umaknil k jezeru in veliko ljudi iz Galileje je šlo za njim. Tudi iz Judeje,
8 Jeruzalema, Iduméje in dežele onkraj Jórdana ter iz okolice Tira in Sídona so prišli k njemu; velika množica teh, ki so slišali, kako velike reči je delal.
9 Tedaj je rekel učencem, naj mu pripravijo čoln, da množica ne bi pritiskala nanj.
10 Veliko jih je namreč ozdravil, zato so vsi, ki so bili v težavah, tiščali za njim, da bi se ga dotaknili.
11 Kadar so ga ljudje, ki so bili pod vplivom nečistih duhov, videli, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin!«
12 Vendar jim je odločno prepovedoval, da bi ga razglašali.
13 Nato je šel na goro in poklical k sebi, katere je sam hotel. In prišli so k njemu.
14 Postavil jih je dvanajst, katere je imenoval tudi apostole, da bi bili pri njem in bi jih pošiljal pridigat
15 ter bi imeli oblast izganjati hude duhove.
16 Postavil je torej dvanajstere: Simona, ki ga je imenoval Peter,
17 Jakoba, Zebedéjevega sina, in Jakobovega brata Janeza, katerima je nadel ime Boanêrg, kar pomeni Sinova groma,
18 Andreja, Filipa, Bartolomeja, Mateja, Tomaža, Jakoba, Alféjevega sina, Tadeja, Simona Kananája
19 in Juda Iškarijóta, ki ga je pa izdal.
20 Nato pride v hišo. Spet se zbere množica, tako da še jesti niso utegnili.
21 Ko so njegovi to zvedeli, so odšli, da bi ga odpeljali, kajti govorilo se je, da ni pri pameti.
22 Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.«
23 Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah dejal: »Kako more satan izganjati satana?
24 Če je kraljestvo razdvojeno, takšno kraljestvo ne more obstati.
25 Če je družina sprta med seboj, takšna družina ne more obstati.
26 Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdvoji, ne more obstati, temveč je konec z njim.
27 Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati imetja, če prej močnega ne zveže; šele tedaj bo oropal njegovo hišo.
28 Resnično vam povem: ljudem bo vse odpuščeno, grehi in kletvine, kolikor jih bodo izrekli.
29 Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremeníl.«
30 To je povedal, ker se je govorilo: »Nečisti duh ga je obsedel.«
31 Tedaj pridejo njegova mati in njegovi bratje. Ostali so zunaj in sporočili, naj ga pokličejo.
32 Okrog njega je sedela množica, ko so mu rekli: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.«
33 Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo moji bratje?«
34 Ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Poglejte, to so moja mati in moji bratje!
35 Kdor namreč spolni božjo voljo, ta je moj brat in sestra in mati.«