2 Rekli pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nastal nemir med ljudmi.«
3 Ko je bil v Betániji in sedèl pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dišečega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo.
4 Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata dišečega mazila?
5 Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarjev in dali ubogim!« In hudovali so se nanjo.
6 Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila.
7 Reveže imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno.
8 Kar je mogla, je storila. Že vnaprej mi je mazilila telo za pogreb.