33 S seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza in se začne tresti in od groze trepetati.
34 Reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!«
35 In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega.
36 Govoril je: »Aba! Oče, vse ti je mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«
37 Nato se vrne in vidi, da spijo. Petru reče: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden?
38 Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno.«
39 Spet je odšel in molil z istimi besedami.