2 Prvi dan v tednu so šle navsezgodaj, ko je sonce vzšlo, h grobu.
3 Govorile so med seboj: »Kdo nam bo odvalil kamen z vhoda v grob?«
4 Ko so se pa ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; bil je namreč zelo velik.
5 Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belo haljo, in so se zelo prestrašile.
6 On pa jim reče: »Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazaréčana, križanega. Vstal je. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga bili položili.
7 Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ‘Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.’«
8 Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. Nikomur niso nič povedale, ker so se bale.