1 Bratje, hrepenenje mojega srca in moja prošnja k Bogu veljata njim, da bi se zveličali.
2 Saj jim priznam, da so goreči za božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju.
3 Ker namreč niso poznali božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili božji pravičnosti.
4 Zakaj konec postave je Kristus, zato se daje pravičnost vsakomur, ki veruje.
5 Mojzes namreč takole opisuje pravičnost, ki je iz postave: »Človek, ki se ravna po njej, bo živel od nje.«
6 Toda pravičnost, ki je iz vere, pravi takole: »Ne govôri v svojem srcu: ‘Kdo se bo povzpel v nebesa?’ To pomeni pripeljal dol Kristusa.
7 Ali: ‘Kdo se bo spustil v podzemlje?’ To pomeni pripeljal Kristusa nazaj od mrtvih.«
8 Kaj torej pravi? »Blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu;«namreč beseda vere, ki jo oznanjamo.
9 Zakaj če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.
10 S srcem namreč verujemo, da bi prišli do opravičenja, z usti pa izpovedujemo vero, da bi prišli do zveličanja.
11 Saj pravi Sveto pismo: »Kdorkoli vanj veruje, ne bo osramočen.«
12 Ni namreč razločka med Judom in Grkom, zakaj isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo.
13 In res: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo zveličan.«
14 Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?
15 In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: »Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrem!«
16 Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Izaija namreč pravi: »Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju?«
17 Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa posredovanje Kristusove besede.
18 Sprašujem: mar niso slišali? O, pač! »Njihov glas se je razlegal po vsej zemlji in njihove besede do skrajnih mejá sveta.«
19 Vendar sprašujem: morda Izrael ni razumel? Mojzes je prvi, ki pravi: »Storil bom, da boste ljubosumni na narod, ki ni narod, da se boste jezili na nerazumno ljudstvo.«
20 Izaija si celo upa reči: »Našli so me tisti, ki me niso iskali, razodel sem se njim, ki niso spraševali po meni.«
21 O Izraelu pravi: »Ves dan sem stegoval svoje roke proti neposlušnemu in upornemu ljudstvu.«