1 Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa iskati lastno ugodje.
2 Vsak izmed nas naj skuša ugoditi bližnjemu, in sicer v njegovo dobro in njegovo spodbudo.
3 Saj tudi Kristus ni iskal lastnega ugodja, ampak kakor je pisano: »Sramotenje tistih, ki te sramotijo, me je prizadelo.«
4 Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju.
5 Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe, pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, kakor hoče Jezus Kristus, in
6 da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa.
7 Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v slavo.
8 Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze, da bi dokazal božjo verodostojnost ter uresničil obljube, dane očakom,
9 medtem ko narodi slavijo Boga, ker se jih je usmilil. Kakor je pisano: »Zato te bom slavil med narodi in pel v čast tvojemu imenu.«
10 In še pravi Sveto pismo: »Veselite se, narodi, skupaj z njegovim ljudstvom!«
11 In še: »Hvalíte Gospoda, vsi narodi, in slavijo naj ga vsa ljudstva!«
12 In Izaija še pravi: »Pognala bo Jésejeva korenina, on, ki prihaja vladat narodom: narodi bodo upali vanj.«
13 Bog upanja pa naj napolni vaše verovanje z vsem veseljem in mirom, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.
14 Sicer pa sem glede vas tudi sam prepričan, bratje moji, da ste tudi sami od sebe polni dobrote, napolnjeni z vsakršnim znanjem, sposobni, da se tudi medsebojno svarite.
15 Vendar sem vam mestoma napisal nekoliko drzneje, da bi vas spomnil na to, kar že veste; to pa v môči milosti, ki mi jo je dal Bog.
16 Po njej sem služabnik Kristusa Jezusa med pogani in opravljam sveto službo za božji evangelij, da bi tako pogani postali Bogu prijetna daritev, posvečena v Svetem Duhu.
17 Kar torej zadeva božjo stvar, se smem ponašati v Kristusu Jezusu.
18 Saj si tudi ne bi upal govoriti o stvareh, ki jih ne bi bil Kristus naredil po meni, da bi bili pogani poslušni, in sicer z besedo in z dejanjem,
19 z močjo znamenj in čudežev, z močjo božjega Duha. Vse od Jeruzalema tja do Ilírika sem v velikem krogu oznanjal Kristusov evangelij.
20 Vendar je zame stvar časti, da pridigam evangelij tam, kjer Kristus še ni bil znan, da ne bi zidal na tujem temelju,
21 temveč kakor je pisano: »Videli ga bodo tisti, ki jim ni bil oznanjen, in razumeli bodo tisti, ki niso slišali o njem.«
22 Zaradi tega mi je bilo večkrat preprečeno, da bi prišel k vam.
23 Sedaj pa v teh krajih nimam več dela in si že nekaj let želim priti k vam,
24 ko bom potoval v Španijo. Upam namreč, da vas bom spotoma videl in da mi boste pomagali iti tja, potem ko se bom nekoliko naužil vaše družbe.
25 Sedaj pa odhajam v Jeruzalem, da bi služil svetim.
26 Makedonija in Ahája sta namreč sklenili napraviti nabirko za uboge med svetimi v Jeruzalemu.
27 To sta sklenili, ker sta njihovi dolžnici. Zakaj če so pogani postali deležni njihovih duhovnih dobrin, so jim dolžni pomagati tudi v njihovih telesnih potrebah.
28 Ko bom torej to opravil in jim v redu izročil to darilo, bom mimo vas šel v Španijo.
29 In ko bom prišel k vam, vem, da bom prišel v polnosti Kristusovega blagoslova.
30 Pri našem Gospodu Jezusu Kristusu in pri ljubezni Duha pa vas opominjam, bratje, da se bojujete z mano v svojih molitvah. Prosíte Boga zame,
31 da bi bil rešen nevernikov v Judeji in bi sveti v Jeruzalemu radi sprejeli mojo podporo,
32 tako da bi veselo prišel k vam in se odpočil med vami, če bo Bog dal.
33 Bog miru naj bo z vami vsemi. Amen.