1 Zdaj ni torej več nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.
2 Zakaj postava Duha, ki daje življenje v Kristusu Jezusu, te je osvobodila postave greha in smrti.
3 Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi zmagal greh, je obsodil greh v mesu.
4 Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne hodimo po smernicah mesa, ampak duha.
5 Zakaj tisti, ki se usmerjajo po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki se usmerjajo po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno.
6 Toda težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v življenje in v mir.
7 Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do Boga, ker se ne podrejajo božji postavi in se podrejati tudi ne morejo.
8 Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu.
9 Vi pa ne živite po mesu, ampak po duhu, če le prebiva v vas božji Duh. Če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.
10 Če pa je v vas Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje zaradi opravičenja.
11 In če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa.
12 Potemtakem, bratje, nismo dolžniki mesu, da bi živeli po mesu.
13 Če namreč živite po mesu, boste umrli, če pa z duhom morite dela telesa, boste živeli.
14 Zakaj vsi, ki se dajo voditi božjemu Duhu, so božji sinovi.
15 Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«
16 Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo božji otroci.
17 Če smo pa otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.
18 Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.
19 Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju božjih sinov.
20 Stvarstvo je bilo namreč podvrženo minljivosti, in sicer ne po svoji volji, ampak po volji njega, ki ga je podvrgel, a vendar v upanju:
21 da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo poveličanih božjih otrok.
22 Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.
23 Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa.
24 Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki je uresničeno, pa ni več upanje; kdo bo upal to, kar že vidi.
25 Če pa upamo to, česar ne vidimo, pričakujemo to s potrpežljivostjo.
26 Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kaj je treba prositi, toda sam Duh prosi za nas z nedopovedljivim zdihovanjem.
27 In on, ki preiskuje srca, vé, kaj namerava Duh: saj prosi za svete, v skladu z božjo voljo.
28 Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.
29 Zakaj tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo podobni njegovemu Sinu, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati.
30 Tiste, ki jih je vnaprej določil, pa je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal.
31 Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo bo zoper nas?
32 On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim podaril tudi vsega drugega?
33 Kdo bo obtoževal božje izvoljence? Bog opravičuje!
34 Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, je vstal od mrtvih in sedi na božji desnici ter prosi za nas?
35 Kdo nas bo ločil od ljubezni, s katero nas ljubi Kristus? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč?
36 Prav kakor je pisano: »Zaradi tebe nas ves dan pobijajo, imajo nas za klavne ovce.«
37 Toda v vseh teh preskušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.
38 Zakaj prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne oblastva
39 ne visokost, ne globokost ne kakršnakoli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni, s katero nas ljubi Bog v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.