1 Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga.
2 Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo.
3 Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje.
4 Oblast je namreč božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreč meča zastonj; božja služabnica je, da pravično kaznuje tistega, ki počenja húdo.
5 Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo iz strahu pred kaznijo, marveč tudi zaradi vesti.
6 Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjavajo, božji izvrševalci.
7 Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbina, strah, komur strah, čast, komur čast.