5 Ko smo bili namreč v mesu, so grešne strasti, ki jih je postava še prebujala, rovarile po naših udih, da smo obrodili sadove za smrt.
6 Sedaj pa smo bili oproščeni postave in smo odmrli temu, kar nas je uklepalo, tako da služimo v novosti duha in ne v okostenelosti črke.
7 Kaj bomo torej rekli? Je mar postava greh? Nikakor ne! Vendar greha nisem spoznal razen prek postave, saj tudi za poželenje ne bi vedel, ko postava ne bi govorila »Ne požêli!«
8 Ob tej zapovedi je greh sprostil v meni vsakršne strasti; zakaj če ni postave, je greh mrtev.
9 Nekoč sem živel brez postave. Ko pa je prišla zapoved, je greh oživel
10 in jaz sem umrl; izkazalo se je, da je zapoved, ki naj bi mi bila v življenje, bila v smrt.
11 Greh, ki je ob zapovedi dobil povod, me je namreč prevaral in me prek nje usmrtil.